POHOD NA TRIGLAVSKA JEZERA

Letošnje poletje je naklonjeno planinarjenju, tudi vikend, ki je bil planiran za naš pohod na Triglavska jezera, je imel lepo napoved. Kar pa je posledično potegnilo za sabo to, da je bila po vseh kočah napovedana gneča in skoraj nobena postelja ni bila prazna. To smo spoznali že na Planini Blato, ko smo komaj našli prostor za parkiranje. Pred nami je bil lep, a dolg dan. Zlati žarki so objemali vrhove in planine, ki so nas spremljale ob naši poti. Vedno znova se porajajo prijetni občutki, polni zanosa, ko vstopiš v Triglavski narodni park. V neposredni bližini našega očaka se planinci počutimo vedno sproščeni in dobre volje, pa čeprav ga opazujemo bolj od daleč. Ta vikend je bil napolnjen z zelo pozitivnim nabojem, saj je bilo povsod okoli nas polno pozitivne energije. Po naporni celodnevni turi smo to za zaključek dneva doživeli na planini Viševnik v Bregarjevem zavetišču, kjer sta nam oskrbnika dobrodošlico izkazala z glasbo. Frajtonarica in rifl sta nam polepšala večer. Za lažje spanje pa je oskrbnik Gabrijel Jelovšek še dodal kakšno svojo prigodo. Naslednje jutro smo pot nadaljevali na zelo razgledni vrh Pršivca (1767) in nato na planino v Lazu, kjer smo okusili pravo planinsko kislo mleko z ajdovimi žganci. Za zaključek pohoda smo si privoščili še osvežitev v Bohinjskem jezeru.